Stres in izgorelost

Gre za življenjske dogodke, ki naj bi jih ljudje reševali na miselni (zavestni) ravni, kot povsem samoumevne in ko ne bi bilo potrebno v dogajanje vključevati »rezervnih mehanizmov«, ki jih predstavljajo stari, pretežno živalski načini odzivanja na kemični ravni. Če komunikacijsko nismo dovolj premišljeni in ustvarjalni, nam zaradi močnih čustev spodleti miselno odzivanje. To odpovedovanje je pri nekaterih ljudeh pogostno, pri drugih le občasno – odvisno od osebnostnih značilnosti posameznikov, od vsebine dogodka in okoliščin, kar pri vsakem od nas povzroči vsaj kratkotrajen strah, grozo, gnus, odpor in podobne odzive.

Osnova za neustrezno odzivanje na strese je kemično odzivanje telesa na prastar (živalski) način s hormoni, ki dolgoročno napravijo za človekov organizem več škode kot koristi. V tehnološko naravnanem svetu ljudje zanemarjamo zavest o sebi, ki nam omogoča doživljanje, vrednotenje in osmišljanje vsakodnevnega dogajanja ter napravlja življenje bolj zanimivo. Zavest o sebi je sicer ljudem dana že sto tisoč let, potrebno pa jo je razvijati že od otroštva dalje, jo uriti v vsakdanjem življenju, da postane način mišljenja in delovanja. Sodobne evropske družbe si zadnja desetletja prizadevajo sposobnost samozavedanja vnašati v vsakdanje medsebojne odnose kot “tretjo dimenzijo”, ki spodbuja odgovornost, dobronamernost, pristnost in strpnost. S takim načinom mišljenja se izrazito zmanjšata sovražni govor in namerno natolcevanje, s tem pa tudi stres in izgorelost. Za Slovenijo imamo na voljo podatke o stresu in izgorelosti za desetletno obdobje 2000 – 2010 in so zaskrbljujoči:

1.  Zaradi kroničnega stresa naraščajo izostanki z dela. Stroški nadomestil plač so leta 2000 v Sloveniji znašali 224 milijonov €, leta 2010 že 440 milijonov € (podatek ZZZS).
2.  V zadnjih letih je velik porast absentizma v javnem sektorju, ki trikrat presega izostanke z dela v gospodarstvu in petkrat izostanke z dela v kmetijstvu.
3.  30% slovenskih delavcev je nezadovoljnih z razmerami na delovnem mestu, 38% zaposlenih v Sloveniji doživlja prekomerni stres na delu (v EU 22% delavcev).
4.  Več kot 70 ur tedensko dela v Sloveniji 28,1% zaposlenih (v EU 21,8%), med njimi je v Sloveniji 17,3% moških (v EU 13,6%) in 41,0% žensk (v EU 31,7%).
5.  V državah EU znašajo stroški stresa 3 – 4 % BDP. V Sloveniji so l. 2009 znašali stroški zaradi posledic stresa 1300€ na delavca (V Vel. Britaniji 1217€).
6.  Odnos do dela: komaj 25,6% slovenskih delavcev je pripravljeno delati po 60. letu starosti (v EU 58,7% delavcev).
7.  Izgorelost na delu: 50% zaposlenih ne kaže znakov izgorelosti, 40% je za izgorelost rizičnih, 10% izgorelih.

Predavanje je le informacija oz. povabilo na seminarsko celodnevno delavnico, na kateri lahko udeleženci preverijo (na povsem anonimen način) lasten življenjski slog in stopnjo izgorelosti.

Čas trajanja: Dve šolski uri.

Predavatelj: Viljem Ščuka