Otrok v svetu potrošništva

Otrokovo vedenje opredeljujejo njegove genetske značilnosti in socialni vzorci, ki se jih nauči od staršev in širšega okolja. Kasnejši vedenjski vzorci izhajajo iz pridobljenih veščin, izobrazbe in kulture okolja, ki oblikujejo osebnostne poteze posameznika – a se skozi vse življenje vleče sled dednosti in vzorcev iz otroštva. Od prepleta opisanih vplivov bo odvisno, ali se bo v zreli dobi kljub vsiljevanju potrošniške lahkotnosti posameznik odzival kot bitje ene dimenzije (nagonsko), dveh (čustveno-razumsko) ali treh dimenzij, ko je zmožen preko samozavedanja obvladovati nagone, čustva in razum ter z lastno voljo svobodno vzpostavljati ravnovesje v sebi in z okoljem. Vsak zdrav človek zmore postati svoboden, če uri vsaj nekaj temeljnih zmožnosti, tj. VARNOST, OZAVEŠČENOST, PRIPADNOST, SMISELNOST in UČINKOVITOST. Njegovo telo, zlasti njegovi možgani mu bodo v oporo, če bo v letih šolanja vztrajno in načrtno uril temeljne zmožnosti ter z odraščanjem postal bitje treh dimenzij – telesne, duševne in spoznavne.

Za skladno delovanje možganov je potrebnih vsaj 70 kemičnih prenosnikov živčnih dražljajev (nevrotransmiterjev), ki so nujni za razumevanje obravnavanih vsebin. Od števila in količine nevrotransmiterjev ter njihovega medsebojnega delovanja je odvisna dejavnost živčnih mrež, ki povezujejo posamezna središča v možganih in hrbtenjači. Pri visoki kakovosti spodbud in vzgoje se v možganih oblikuje tudi do petsto trilijonov živčnih povezav – pri nizki kakovosti življenja veliko manj in ostane posameznik le enodimenzionalen (telesno-nagonski). Za nespodbuden oz. za moten razvoj možganskih mrež pa so razlogi zelo različni, najpogostnejši pa so:

• dedno pogojene nepravilnosti ali motnje v dejavnosti nevrotransmiterjev,
• popustljiva (permisivna) ali nasilna (represivna) vzgoja v razvojnem obdobju,
• odmik od socialne realnosti zaradi kulture izobilja (afluenca, vulgarno uživaštvo),
• kulturno in osebnostno nespodbuden družbeni sistem (npr. potrošništvo),
• socialno moteče družinsko in širše okolje (nasilje, bolezni, kriminal, vojne),
• pretirana raba ali odvisnost od tehnoloških naprav in družbenih omrežij,
• zlorabe psihoaktivnih snovi, bolezni odvisnosti, zastrupitve, poškodbe možganov,
• moteni medčloveški odnosi (zlorabe, nestrpnost, sovraštvo, maščevalnost).

Predavanje je bilo prvič izvedeno v okviru ciklusa “Pozitivna psihologija” spomladi 2016 v Cankarjevem domu v Ljubljani.

Število udeležencev: Po dogovoru.

Čas trajanja: Dve šolski uri.

Cena: 300 € + potni stroški.

Predavatelj: Viljem Ščuka