Stres in izgorelost

Gre za življenjske dogodke, ki naj bi jih ljudje reševali na miselni (zavestni) ravni, kot povsem samoumevne in ko ne bi bilo potrebno v dogajanje vključevati »rezervnih mehanizmov«, ki jih predstavljajo stari, pretežno živalski načini odzivanja na kemični ravni. Če komunikacijsko nismo dovolj premišljeni in ustvarjalni, nam zaradi močnih čustev spodleti miselno odzivanje. To odpovedovanje je pri nekaterih ljudeh pogostno, pri drugih le občasno – odvisno od osebnostnih značilnosti posameznikov, od vsebine dogodka in okoliščin, kar pri vsakem od nas povzroči vsaj kratkotrajen strah, grozo, gnus, odpor in podobne odzive.

Osnova za neustrezno odzivanje na strese je kemično odzivanje telesa na prastar (živalski) način s hormoni, ki dolgoročno napravijo za človekov organizem več škode kot koristi. V tehnološko naravnanem svetu ljudje zanemarjamo zavest o sebi, ki nam omogoča doživljanje, vrednotenje in osmišljanje vsakodnevnega dogajanja ter napravlja življenje bolj zanimivo. Zavest o sebi je sicer ljudem dana že sto tisoč let, potrebno pa jo je razvijati že od otroštva dalje, jo uriti v vsakdanjem življenju, da postane način mišljenja in delovanja. Sodobne evropske družbe si zadnja desetletja prizadevajo sposobnost samozavedanja vnašati v vsakdanje medsebojne odnose kot “tretjo dimenzijo”, ki spodbuja odgovornost, dobronamernost, pristnost in strpnost. S takim načinom mišljenja se izrazito zmanjšata sovražni govor in namerno natolcevanje, s tem pa tudi stres in izgorelost. Za Slovenijo imamo na voljo podatke o stresu in izgorelosti za desetletno obdobje 2000 – 2010 in so zaskrbljujoči:

  1.  Zaradi kroničnega stresa naraščajo izostanki z dela. Stroški nadomestil plač so leta 2000 v Sloveniji znašali 224 milijonov €, leta 2010 že 440 milijonov € (podatek ZZZS).
  2.  V zadnjih letih je velik porast absentizma v javnem sektorju, ki trikrat presega izostanke z dela v gospodarstvu in petkrat izostanke z dela v kmetijstvu.
  3.  30% slovenskih delavcev je nezadovoljnih z razmerami na delovnem mestu, 38% zaposlenih v Sloveniji doživlja prekomerni stres na delu (v EU 22% delavcev).
  4.  Več kot 70 ur tedensko dela v Sloveniji 28,1% zaposlenih (v EU 21,8%), med njimi je v Sloveniji 17,3% moških (v EU 13,6%) in 41,0% žensk (v EU 31,7%).
  5.  V državah EU znašajo stroški stresa 3 – 4 % BDP. V Sloveniji so l. 2009 znašali stroški zaradi posledic stresa 1300€ na delavca (V Vel. Britaniji 1217€).
  6.  Odnos do dela: komaj 25,6% slovenskih delavcev je pripravljeno delati po 60. letu starosti (v EU 58,7% delavcev).
  7.  Izgorelost na delu: 50% zaposlenih ne kaže znakov izgorelosti, 40% je za izgorelost rizičnih, 10% izgorelih.

Predavanje je le informacija oz. povabilo na seminarsko celodnevno delavnico, na kateri lahko udeleženci preverijo (na povsem anonimen način) lasten življenjski slog in stopnjo izgorelosti.

Število udeležencev: Po dogovoru.

Čas trajanja: Dve šolski uri.

Cena: 300 € + potni stroški.

Predavatelj: Viljem Ščuka

Viljem Ščuka, ustanovitelj

Zdravnik, ki je svojo strokovno dejavnost usmeril v raziskovanje in razvoj zdravega načina življenja otrok in mladostnikov, se specializiral v šolski medicini, dispanzerski metodi dela in psihoterapiji. Raziskuje bolezni, ki so posledica neustreznih družbenih odnosov in napačno izbranega življenjskega sloga posameznikov, kar je po njegovem mnenju vzrok za odklone v čustvovanju in vedenju otrok in mladostnikov ter za čedalje pogostejše psihosomatske težave odraslih. Zadnja leta se ukvarja z oblikovanjem osebnosti otrok, mladostnikov in odraslih, z motnjami v komunikaciji, preprečevanju stresa in izgorelosti ter hiperkinetično motnjo oz. z ADHD.

Dragan Pijevac, asistent

Specialni pedagog za motnje vedenja in osebnosti, profesor športne vzgoje in trener. Ima desetletne izkušnje pri delu z otroki, mladostniki in odraslimi s čustvenimi težavami, z motnjami vedenja in osebnosti, hiperkinetično motnjo – ADHD, težavami v samoobvladovanju, samouničevalnem vedenju in depresijo. Dodatno se je usposabljal na Šoli osebnosti pri dr. Viljemu Ščuki, kjer se je pred osmimi leti zaposlil kot njegov asistent pri izobraževanju in svetovanju. Trenutno se izpopolnjuje na specialističnem študiju psihoanalitične psihoterapije in doktorskem študiju psihologije.

Gregor Vogrinčič, strokovni sodelavec

Trener, aktiven športnik in komercialist. Sodeluje pri celostni obravnavi otrok, mladostnikov in odraslih, skrbi za promocijo dejavnosti Šole osebnosti in Društva ADHD.
Soustanovitelj in predsednik Društva ADHD. Od otroštva se ukvarja s športom in kot posameznik, ki se sam sooča z ADHD, pomaga drugim, da skozi gibanje in šport spoznajo sebe, prepoznajo svoje občutke in jih usmerja v obvladovanje le-teh.

Za pristen stik z okoljem je najprej potreben pristen stik s seboj.

Osebni podatki

3 + 9 =

ŠOLA OSEBNOSTI d.o.o.

Raziskovalna, razvojna in izobraževalna dejavnost
Štihova ulica 17
SI-1000 Ljubljana

ŠOLA OSEBNOSTI d.o.o.

Raziskovalna, razvojna in izobraževalna dejavnost
Štihova ulica 17
SI-1000 Ljubljana

Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo piškotkov. Več o piškotkih

The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

Close